... zadnji ples

 

Včeraj smo imeli zabavo!

Mami je praznovala svoj 50-i rojstni dan in v bistvu je bilo kar lepo. Malo smo jo presenetili in ji pripeljali živo glasbo, katere sploh ni pričakovala. In to Gamse!

Nekako jih obožujejo že od očetove 50-letnice, kjer so res naredili fešto in pol.

Tokrat je bilo nekako bolj umirjeno pa vseeno so vsi po vrsti plesali. 

Parkrat sva se spravila celo midva!! Joj, koliko časa že nisem plesala na kaj drugega kot "tuc - tuc" kjer pa je prav vseeno kako si usklajen ... če oba štartata v levo ali  mogoče v desno ... naprej ali raje nazaj .. obrat? Kakšen obrat!

Kaj pa vem ... meni se je vedno zdelo, da nekaj plesnega imam v sebi... je pa res, da se tega nikoli in nikdar nisem učila. Pa sem želela. Nekaj bolj klavrnih poizkusov je bilo, ampak ljudi se pač ne more prepričat v ples, če tega nočejo. Tudi ples ne more bit bog ve kaj ... in tudi vodit se nisem nikoli znala pustit ... zmeri sem jaz porivala dalje, da se je kaj premaknilo.

Tokrat pa je bilo drugače ... najin prvi ples je bil čisti poraz. Kdo bi si mislil, da se lahko v dveh korakih levo in desno tolikokrat pohodiš? Mogoče zato, ker sva dvojčka ?? In če je šel en v levo je šel še drugi ... in če je šel drugi naprej je šel še prvi ... ampak, če sta dva obrnjena drug proti drugem je to nekako nemogoče ... ali bolj kot ne polomija. 

Hvala bogu, da sva imela oba "moderne" čevlje, ki imajo tam pri prstih ogromno prostora... tako, da si dejansko nisva hodila po nogah, ampak samo po čevljih, tistih praznih prostorčkih. Črnih nohtov torej nisva staknila!

In da je vse skupaj še huje, je Miha ples nekoč treniral ... torej sem avtomatsko bila jaz tista, ki dela vse narobe .... ki se ne pusti vodit, ki ne ve, da ženska vedno začne nazaj ... ki se premika kot klada in ko razmišlja o korakih sploh ne sliši, da igra kakšna muzika ... kakšen takt to misliš? Kako to misliš po muziki, če pa je na vrsti desno ... ojoj!

Priznam ... vse mi je padlo dol in kar minilo me je, da bi se še vrnila na plesišče. Ker fail, epic fail .. 

Pa kar vsi po vrsti so tiščali na plesišče, nemogoče je bilo, da si sam obsedel in jih preprosto gledal. Vsi so plesali ... pa roko na srce bolj kot ne noben ni mel veliko pojma. Važno, da se skače, poje, veseli in zabava... in tako sem se spet znašla na plesišču, kamor me je zvlekel stric ... saj veste kako je, ko ena in edina sedim kot kup nesreče in gledam ljudi, ki plešejo. Miha se je zmazal, je šel na wc ... tudi jaz, samo očitno sem bila prehitro nazaj ...

No pa sem šla ... malo smo skakali v krogu ... in potem spet bolj miren komad... pa poizkusiva še enkrat ... tokrat se pogovarjava, povadiva držo. Miha mi razloži, kako so pravilno postavljene roke ... kako ta, kako tista ... kok noro. Tisti močan prijem, nekako vlije upanje. Potegne me h sebi in drži v močnem, varnem objemu. Kako dober občutek ... ok roke mamo ... kako pa opraviti z nogami, da bi sledile? No pa se lotimo še nog ... levo, desno, desno, nazaj ... levo, desno, desno, nazaj ...

Pa saj gre! V resnici ni tako slabo ... aha drža zgoraj ... ne smeš se preveč zibat, ampak v tistem močnem, varnem objemu je bilo vse skupaj bolj preprosto ... 

Lice približaš licu ... skoraj čutiš njegov dih ... občutiš njegov vonj ... oh, vem zakaj sem zaljubljena vanj ...okolica ne skače več in ne vrešči ... preprosto jih ne slišiš ... še harmonike nekako utihnejo... smo sploh imeli harmonike?

Noge ubogajo, tisti čvrst, varen objem še kar drži .. celo nasmejem se ... najraje bi kar zaprla oči... se stisnila še bolj ... krasni občutki ... kot bi se odprlo srce in se nekaj preprosto pretaka čez naju. Že dolgo nisem čutila nečesa takega ... ljubezen... neko povezanost, tisto bližino, varsnot, trenutek, ki je namenjen samo meni ... samo nama ... nič drugega ni kar bi bilo pomembno ... ne v tem trenutku!

in potem obrat ... in TARAAaaaaa ... človek se spet zdrami. Globoko zaplete ... kam noge? Kje je roka ... in spet smo nazaj v varnem objemu, tistem čvrstem, lepem posebnem ... samo najinem ... in spet plavam, spet tonem v neko meditacijo, v čisti užitek, lepoto ... samo mene in njega ... samo naju ... in OBRAT! O šit o šit... in gremo naprej ...

... in tako se je končal ta najin zadnji ples!

Prekrasno, tako bi lahko ostala za vedno!

Ne znam opisat vseh misli in čustev, občutkov!

Bilo mi je preprosto lepo in nič drugega ni bilo bolj pomembno ... samo tisti najin čas, midva ... in noge tako ali drugače!

In prepričana sem, da bi nama ples lahko šel prav dobro, če bi ga le lahko večkrat vadila.
Plesala in se držala v tistem varnem objemu ... lepo bi bilo!