Pa kaj mi niste prej povedal, da so teli intervali cel pornič !!!
Full dobro, res!
Zame je bil tek pač vedno tek, se obuješ, oblečeš in tečeš.
Ok včasih je fajn, da se še mal raztegneš... ampak ponavadi šele takrat, ko že začutiš kakšno napetost v mišici. A zdej pa, da bi kr intervale ...?? Ja, no ... ok! Za to je pač moral prit pravi čas.
Predvsem tisti pravi - v glavi!
In o mojem prvem poizkusu ste si itak lahko prebrali že par dni nazaj. Včeraj pa me je čakal nov trening, tokrat malo bolj resno ... ne samo proba... ne samo na pribljižno ... tko, čist zares.
Ker pametni gledajo široko... sem si omislila dva trenerja ... enega moškega in enega ženskega člana "žirije"... to pa zato, ker ... moški so nori, sploh, če si izbereš še najbolj norega med vsemi norci ... in na drugi strani rabiš protiutež. Nekoga, ki še vedno teče s srcem ima pa glavo krepko na svojem mestu, ima razum, se zna ustavit, zna rečt STOP ... počitek ... in ne samo "gremo, gremo dokler gre"!!
In tako sta me vsak po svoje poučila o intervalih ... pribljižnih časih ... distancah, ponovitvah, vmesnem času.
Sešteješ 1+1 ... deliš z dve ... in dobiš nek srednji trening, ki naj bi bil zate najbolj primeren :)
Pa sem šla ... 2km ogrevanja, 12x400m in še 2km izteka.
Tempo intervalov naj bi bil nekje 5:15 (to je tista srednja vrednost) ... izkazalo se je, da sem večino ponovitev kljub temu tekla pod 5:0, enih par pa rahlo nad 5... mislim, da je bila 5:06 najpočasnejša ponovitev. Vmes minutka počitka, raztegovanje ... in nato spet iztek - nazaj proti avtu.
S tekom sem zelo zadovoljna. Tekla sem sicer po makadamu, ravni poljski poti, kjer se je sicer našlo par lužastih lukenj, tako, da sem malo cik cakala, ampak mislim, da je namen vseeno dosežen. Bom se pa odpeljala enkrat na kak stadion, čisto tako iz firbca, da vidim kako je tam :)
Skratka, tremo sem mela ogromno. Še posebno po nedeljskem teku ... ker sploh ne vem več kaj pričakovat. Tla so se mi čisto zamajala pod nogami ... moji običajni časi so takooooooo daleč od tega kar je bilo v nedeljo. Vprašanja in dileme ... kako štartat sedaj to nedeljo ... hitreje ... se držat bolj tistih bivših časov...
Na srečo imam ob sebi spet trenerja ... vsakega s svojim mnenjem, torej ... spet zlata sredina?
Tek mi je resnično spet začel tečt po žilah. Prav lepo je, uživam ... še vedno se sicer psihično pripravljam in spravljam ven ... ampak vseeno je v meni nekaj drugače ... neko veselje ... želja ...
Samo bojim se, da se spet ne oglasi ta moj "piriformis" ... čim grem malo hitreje, ga spet čutim ...
Čutila sem ga po nedelji, čutim ga tudi po intervalih ... ampak nekako upam, da se bo pač unesel, sej ni tako boleče ... samo moteče.
Nebi pa želela, da me ustavi ... da mi ukrade tisto navdušenje, tisti zalet!
In danes sem frej ... jutri pa trening v Ljubljani! Jej!
Ni komentarjev:
Objavite komentar