Počasi je čas, da napišem kakšno besedo o Barceloni!
Barcelona je nekako "najina"!
Začelo se je že pred dvema letoma, ko sva ravno začela hodit, ko je Miha šel za en teden v Barcelono. Že prej je bilo vse dogovorjeno, plačane karte, rezerviran hostel ... sej me je vprašal, če bi šla ... pa itak nebi šla. Mislim bi, zaradi sebe in svojih čustev in nebi zarad okolice in vsega ostalega kar se je dogajalo takrat.
In tista Barcelona izpred dveh let je bila nekako najin najbolj mučen teden. Ravno začneš hodit in že nisi več skupaj. Miha v Barceloni s kolegico, jaz na žurih v Ljubljani. A v najinih srcih predvsem želja, da bi lahko bila skupaj. Mater sva se pogrešala! Visela po računalnikih, si v mislih sestavljala scenarije, ki so se seveda na koncu vsi zdeli bedni in daleč od resnice ... ampak bilo je zanimivo!
Polno malih skrbi in velikih radosti... še ko se je vrnil domov ... sva bila zmenjena za pijačo... in ... na kaj sem naletela ... na prazno "bazo" ... Prav zares ga ni bilo!
Jaz sem zamudila, ker me je takrat že bivši fant umetno držal doma in krepko trkal na mojo moralo in pravičnost. Miha pa je bil prepričan, da me je minilo, da sem si premislila ... da pač je šlo vse nekam po svoje!
Zbrala sem vsa jajca in šla kr do njega domov(telefon je mel valda izklopljen)... pozvonila ... no, potem je pa steklo! Lepo sva se pogovorila, razčistila vse velike bav-bave, ki so v tistem tednu zrastli v najinih glavah in ugotovila, da se imava še vedno rada... pravzaprav, se imava še bolj rada!
In od tu, Barcelona!
Prvo leto nama nekako ni uspelo prit do nje, letos sva se odločila že zelo zgodaj in dala Barcelono pod proiriteto! In tako sva šla! Bilo je lepo in imela sva se res top!
Všeč mi je, ker sva si podobna. Zanimajo naju iste stvari in podobne stvari naju ne zanimajo.
Tako sva vse dneve pešačila kot nora. Žal z napačno obutvijo... in ker sva bila omejena s prtljago, kaj veliko niti nisva mogla izbirat. Pogledala sva si ogromno znamenitosti, se večkrat odpravila tudi na plažo... tekla sva ... zares tekla!
Tudi tek se nanaša na tisto izpred dveh let ... na tole pesem in na to, da sem si že takrat v mislih predstavljala stavek "It's about you and the sun a morning run!" In zame res ni bilo lepšega kot najin tek po La Rambli, do plaže... sprehod po plaži, cik - cakanje nazaj med množico... s tisto energijo, s tistim veseljem v srcu in potem tržnica, sadni zajtrk nekje v parku ob fontani! Takoj bi šla nazaj!
Žal sva tekla samo dvakrat, ker so nama noge cvetele od vsega tistega ogledovanja znamenitosti "nanoge".
Ampak jaz verjamem, da se bova v Barcelono še vrnila in takrat bova spet tekla, spet bova hodila po plaži in spet bova obujala spomine ...
Celo ena norost naju je prijela v Barceloni...
In lepo bi bilo, da bi jo enkrat izpeljala - prav tam! V tisti najini Barceloni!
Ni komentarjev:
Objavite komentar