
Zadnji stavek v včerajšnjem blogu je bil: "... za začetek pa bi rada samo kakšen sončni žarek in brezskrben sprehod po škripajočem snegu ... z dobrim pogovorom na jeziku!"
Krasno ... danes je drugačen dan ...
Posijalo je sonce, pobožalo s svojimi žarki ... celo naše kotline se je dotaknilo, bilo je res lepo, krasno, prekrasno.
Žal nisem ujela trenutka, da bi skočila ven, nisem ujela hrustanja pod nogami, ampak ni bilo prave potrebe ... dan je bil lep, drugačen, sončen ... krasen ...
Tudi pogovor se me je dotaknil ...
Zanimivo je, kako težko izberem besede, kako težko povem kaj kar bi želela ... vedno zveni nekako drugače. Ko pa pišem, ko pišem pa imam čas, misli same letijo na papir. Stavki se oblikujejo ... kot bi šlo direktno z duše, s srca ... samo na papir.
Ko pa hočem speljat kakšno produktivno debato pa bolj kot ne, nimam pojma kaj naj povem ???
Tole bo treba še spilit ... kot bi mela nek filter na jeziku ... kaj pa vem.
Skratka, danes je nov dan. Lep, zanimiv in sončen.
Ubrala sem malo drugačno taktiko ... namesto služba, kosilo, čvek z dragim ... sem obrnila ... služba (pa še podaljšana je bila), fitness, kuhanje kosila ... z dragim, pa potem kosilo in čvek.
Klinc, spomnila sem se tablice katero si je moja prijatelica pripelepila na hladilnik "danes imam športni dan, skuhajte še zame!"
Ja, tako je ...
Super je bilo, sploh ne napačno ... sploh ne tako zelo mimo ... in če nebi podaljšala v službi, bi se praktično izšlo čisto "on time"... Sepravi, med službo že pametno jem ... tako, da nisem potem, ko je konc šihta sestradana ... in lahko mirne duše podaljšam v fitnes in potem pripravim pozno kosilo.
Miha itak dela pozno, tako, da je kosilo vedno pozno ... jaz pa nekako skuham in vmes bluzim, kaj pospravim, pripravim in sedim na netu.
Ha ... mogoče bi pa dejansko tole šlo skozi ... mogoče bi pa večkrat prišla do miganja, pa magar pol urce ... ni pomembno, ampak nekako bolj gre "v plan" ...
Ker potem, ko pride Miha okoli 18h, se najeva ... in potem še nekaj časa nisi ravno "in moode" za kakršnokoli miganje ... potem si pa že malo utrujen, pa zaspan, pa len ... pa pozno je!
Juhuhu ... mogoče pa rata, mogoče pa rata.
Sem pa dobila še eno idejo, tudi zanimivo ... bom o njej rekla kdaj drugič kako besedo več. Moram najprej ugotovit kako vse skupaj gre ... in če bo meni sploh prišlo prav. Ampak ... premika se in to mi je všeč.
Juhuhu ... sej bo, sej bo...
ORGANIZACIJAAAAaa.. al kako pravijo? :)
... ma ma sej bo, sej bo ...
važn, da je sončeeeeeeeeeek ... pa da se mamo radi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar