... sitna

Maaaah ...
Dvigam roke, priznam ... sitna sem in vsega imam čez glavo.
Skrila bi se nekam v en kot, kjer me noben nebi našel, vzela knjigo... dekco ... in me ni!
Enostavno se mi ne da več ... pobralo mi je energijo.

Ne vem ... je spet na delu moj večni upornik? Ampak počasi mi že vse preseda .... in raste čez glavo ... najprej Triglav, ki se ga vsak dan sproti znova premakne ... včeraj sem potegnila črto.
Jaz grem prvi možni termin, za ostale mi dol visi ... ker, če bo šlo tako naprej ga pač nikoli ne bom videla. Egoistično ali ne ... tako pač je!
Če so lahko vsi ostali glasni kaj je ta vikend, kaj naslednjega, kaj pol tistega ... pa onega ... ja pa nej grejo. Vsak svojo pot, na svoje obveznosti. Jaz ne prosim nobenega in ne rabim nobenega.
Jaz grem na Triglav ... pa magari v enem dnevu gor in dol ... pa magari sama ... me sploh ne gane! Jaz grem in pika ... edino kar me ustavi je vreme ... samo zarad vremena premaknem planirani datum in zaradi ničesar drugega! Tko!

Pa ... ko smo glih pri vremenu  ... bo očitno padlo v vodo tudi hribolazenje planirano za ta vikend ... kočo sem ravnokar skenslala. Za jutri je nepovedan mraz in megla. Nedelja naj bi bila lepa ... prav, pa naj gre še to v klinac ... le zakaj nebi?
Poigravam se z mislijo, da jutri skočim na Grmado, po plezalni strani ... da se dodobra naužijem klinov in vrvi ... če bo seveda vreme tukaj na tleh kolikor toliko znosno in suho. Prednost je to, da je vse skupaj blizu in da je predvideni čas za pot 1,5ure v eno smer ... torej ti ne pobere cel dan ...
Pa nedelja... menda bo lepa ... mogoče vseeno kak skok v hribe? Al pa tek?
Se ne obremenjujem več ... mi je res že ravno ... in šla bom tja, kamor bo zapihalo.

S hrano tut nisem ravno na ti ... bašem se s temi brezglutenskimi piškoti, ki mi sploh ne pašejo ... ampak so! Zakaj sem jih sploh kupila... prej sem se lepo izogibala sladkarijam, če me je prijelo sem vedela, da je "kiks" in nadaljevala po začrtani poti ... sedaj pa sploh ni kiks, saj so brezglutenski ... torej dovoljeni ... in se kr bašem in bašem ... še ena vrečka je, potem zaključujem s piškoti za veke vekomaj! Tole ne pelje nikamor ...

PMS???
Ja, pravzaprav bi znal bit ... in kljub temu mi že dolgo ni šlo vse tako zelo na živce.
Zdi se mi, kot da me majo vsi za norca ... meni se to, meni se ono, rihtaj to, rihtaj ono... spremeni to, spremeni ono ... pa zdej spremeni spet nazaj ... pa zdej ... obrni ...
Ma ... fakof res!

Mogoče je čas, da se vrnem v svoje staro, egoistično življenje ... in se požvižgam na vse ...
Zakaj bi ganilo mene, če je ostalim vseeno?

... vsi imajo roke, noge in usta ...
Vsi možnost, da si sami zorganizirajo dan!

... jaz dvigam roke!