Joto sanjam že dva tedna pa se nikakor ne spravim zraven.
Popoldneve preživljam v Ljubljani na FotoTečaju, ki je mimogrede ena res super stvar!!
Vikende sem ravno tako ... malo naokoli, malo terena s tečajem, malo pospravit in pripravit za naprej in že ga ni več. Še spat nimam pravega časa ... tako, da želja o joti samo tli in tli in tli...
Včeraj pa me je pričakalo pravo presenečenje.
Ko sva okoli polnoči prilomastila domov, me je začaral pogled na štedilniku.
Našla sem en velik lonec poln jote ... in danes zjutraj že vsa vesela skočim mami v objem, ji razložim kako je krasna in super in fino in fajn in kako ji bom do groba hvaležna ... potem pa se oglasi oče ... "Kdo je delal joto?!!?"
Hvala oči ... hvala mami ... hvala vama za super joto!
Priznam, kljub temu, da sem prepričana, da lahko "vedno vse sama" ... in da se ne maram preveč naslanjat na ostale in da nikoli ne izkoriščam tega, da bi hodila h mami jest, se švercat, prat cunje ... itd. itd. ... pa ne vem kaj še vse ... včasih preprosto paše tako presenečenje!!
Hvaležna sem, zelo hvaležna!
Saj vem, še vedno lahko "vse sama" ... ampak včasih noro paše, da ti ni treba!
Ni komentarjev:
Objavite komentar