Prijatelji ...

... so eni čisto posebni ljudje in neizmerno sem hvaležna za vse moje sončke.
Moram priznat, da so me v zadnjem času res zelo lepo presenetili. Pravzaprav si nisem mislila, da imam toliko prijateljev, toliko znancev, ki jim je mar ...

Toliko ljudi, ki pomislijo name, ko mi je hudo.
Ko napišejo sporočilo, ko na stežaj odprejo svoja vrata in povabijo. Hvaležna sem prav za vsakega izmed vas. Res, najlepša hvala.
Sprva sem se zbala, kako sama bom ... a na koncu se je izkazalo, da sploh nisem našla vsega tistega časa, da bi ga lahko delila z vsemi ... a se učim!

Vedno znova spoznavam vrednost prijateljstva in vedno znova se trudim, da bi bila tudi jaz boljša prijateljica. Da bi tudi sama znala čutit vašo bolečino, pomagat, svetovat.
Saj to, čutit nekoga drugega mi je vedno šlo ... a spustit koga v moj svet, ko mi je zares hudo... je bilo nekako neznano. Nemogoče ...
Vedno sem se izolirala, odrinila vse od sebe in se skrila pod kovter, boga, sama, osamljena ...
Odrinila sem vse, prijatelje in družino ... in se zaprla v svoj svet. 
Največ kar sem lahko, sem pisala ..

Vedno se mi je zdelo, da imajo vsi po vrsti dovolj svojih problemov. Le zakaj bi jih še jaz morila s svojimi ... itak mi ne morejo pomagat ... itak je čas tisti, ki bo prinesel odgovore ... ja, seveda je lažje, če vržeš ven  ... če zmečeš čez ramo ... ampak vseeno. Kdo pa rad posluša jamranje? Kdo pa nima svojih stvari, opravkov, večnega dirjanja sem in tja ... pa naporne službe, malih otrok, tisoč stvari ...

Pri meni je bilo ponavadi tako ... če sem bla dobre volje ... sem šla ven in se družila.
Če nisem bila taprava, sem raje ostala doma ... pa danes priznam ... včasih zelo paše it ven in se družit, tudi če nisi taprave volje ... in pravim prijateljem je jasno, da ne moreš vedno žaret in sijat od sreče in veselja ... in so te sposobni sprejet tudi zaspanega, z glavobolom, ali žalostnega ..

Mah ... sedaj že bluzim.
Hotla sem samo povedat, da sem neizmerno hvaležna in vesela za ta svet, ki se mi je odprl pred kratkim. Resnično hvaležna! Hvaležna, da ste me izbezali iz luknjice ...

... in dragi moji, pri meni ste vedno dobrodošli.
Veseli, žalostni, slabe volje, bolni, razočarani, zaljubljeni ali pijani!
Nekaj bomo že ušpičili skupaj!