sreda, 12. januar 2011

motivacija ... premik ... uspeh!



Full mam krizo s tekom!
Tale bolezen in lenobni prazniki so me čist "izpraznili"!
Sploh ne znam opisat kako se počutim. Ene take resnično mešane občutke imam.

V sebi se počutim kot TEKAČICA!
Ko nanese govor na tek, se mi oči kar zasvetijo. Takoj zraven pomolim nos, poslušam, sledim, sanjam ... kupujem dodatke k prehrani - namenjene predvsem tekačem. V sebi se počutim tako, kot da vse dni tečem. Kot da sem čisto v teku, kot da je tek moja največja ljubezen ...  in točno tako tudi čutim!!

V resnici pa se tako težko spravim ven. Porabim cel dan za psihične priprave, da se potem le zbrcam in grem ven. In počutim se kot da bi me vsaka še tako nežna sapica z lahkoto prepričala, da danes pa raje ostanem doma.
Saj se je vse skupaj šele začelo! Vem!
Tudi potem, ko grem tečt je super ... sem vsa vesela, lepo mi je ... sem naspidirana. In vem, da bom še tekla ... tole so pač začetki in veselim se tistega dne, ko bo preklikalo ... ko bom rekla! "Oooo fino!" skočila v superge in tekla. Brez kakšnih hudih prihičnih priprav ... brez vsega "samo še zlikam prej ... kaj pa če bi šla raje na sobno kolo (ki mi gre mimogrede itak na živce)"...

Sej vem ... tole so verjetno porodni krči... ker v srcu in duši se čuti prav!
Samo tisti led moram prebit! Vedno znova in znova ... potem bo steklo...
Glava je tako ali tako že kotak naprej ... nenehno teče nekje naokoli, po svežem zraku, po sončku, skače po hribih, raziskuje doline in travnike ... srce se veseli in hiperaktivno poskakuje ...

Vse bo še dobro! Vem!

In včeraj je Suzana pripopala en super stavek na forum, ki se je tudi meni vsedel globoko v srce:
"Če hočeš dobiti nekaj, kar nisi imel še nikoli, moraš narediti nekaj, kar nisi še nikoli." ♥
 Želim si, da bi postala navada...
 

4 komentarji:

  1. jaz sem imela včasih vedno podobne probleme, sem se spravljala ko bolan srat. Zdej, odkar si tako težko utrgam ta cajt za tek, ga pa maksimalno izkoristim, ni šans, da bi se obotavljala. Koristim gužvo, rečem Mihu "ti, kaj če bi šla jest na hitr mal odlaufat", on se strinja, 5 minutk in že me ni :-)

    OdgovoriIzbriši
  2. Tudi jaz (pa se mi zdi, da delam veliko kilometrov) imam take probleme! Sicer ne vedno ampak imam pa jih. Joj, kaj če bi šla danes raje v hrib? Joj, kaj če bi danes počivala in bi jutri kaj daljšega naredila? Itd...
    Najbrž je to to kar pravi Nataša. Ker imamo preveč časa za obotavljanje in razmišljanje.

    OdgovoriIzbriši
  3. Ja pomojem res ...
    Se je treba kr zbrcat!

    Jaz grem danes spet ... <3

    OdgovoriIzbriši
  4. Evo poročam!
    Takoj po službi sem se preoblekla in šla ven ... in pol tiste prve kilometre razmišljala, če sem šla prehitro pa joj je še svetlo ... pa a grem res po te tadaljši progi...

    Sam je blo itak že vseen, ker sem bla oblčena in na poti. Pol se res ne obrneš in ne greš domov še malo premislit :))

    OdgovoriIzbriši