Danes sem šla tečt!
Spet po dooolgem času!
Srčno upam, da je to nov začetek in da smo z zdravstvenimi preprekami zaključili.
Nimam pojma kaj je to bilo, vem samo, da se je vleklo čisto predolgo. Ampak ok, očitno je že moralo bit tako.
Da mislit, pusti nove lekcije ... in gremo naprej!
In danes spet ... kot vedno ... VSAK ZAČETEK JE TEŽAK!!
Komaj sem se spravila ven. Kar vleklo me je na sobno kolo, ki ga že po defaultu ne maram odkar sem spoznala veselje in srečo gibanja zunaj domačega doma. Pa vseeno, tako težko se je bilo spravit ven. Celo pajkice so se mi zdele cel projekt, sem šla kar v domači trenerki. In tanovi božičkovi Mico majici!
Hvala Božiček, majca je krasna! Tako je bilo toplo. Čisto komot bi tekla tudi samo v njej.
Skratka, ko sem se enkrat spravila ven je bilo super. Celo deževalo ni. Občutki pa lepi, prijetni. Enkrat vmes me je sicer napadel kašelj, sem si vzela čas, se odkašljala, malo odhodila in potem nadaljevala. Prijetno je bilo in srčno upam, da je to sedaj tisti pravi začetek ...
Program čaka, misli in sanje vsmerjene v jasne cilje!
Čas pa teče. Saj vem, ga je še dovolj. Pa vseeno, treba je resno začet, če mislim tisto kar je v secu spravit tudi v realizacijo. V srcu in glavi je itak že ... zdi se mi kot, da tečem že ves ta čas. V srcu sem še vedno tekačica ... a statistika je prazna in kaže, da glava je pomembna ... trenirat je pa vseeno treba :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar